Nosilec nesnovne kulturne dediščine

V Registru je naveden naslednji opis rokodelske dejavnosti Zadruge Pomelaj, ki ga je pripravil Koordinator za vpis v Register nesnovne dediščine na osnovi pobude in je bil predložen Ministrstvu za kulturo za dodajanje Registru nesnovne dediščine:

»Zadruga za razvoj podeželja Pomelaj je bila ustanovljena v letu 2003 kot odsev iniciative o socialnem podjetništvu in priložnosti za zaposlovanje težje zaposljivih pri opravljanju tradicionalnih rokodelskih znanj in veščin. Zadruga od leta 2009 organizacijsko deluje kot zadruga s statusom zaposlitvenega centra na podlagi odločbe Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, s katero imajo zaposleni invalidi možnost zaposlovanja v zadrugi na zaščitenih delovnih mestih. V ruralnem območju Prekmurja je bilo rokodelstvo vedno prisotno in je predstavljalo pomemben del pridobivanja dohodka v okviru kmetij in gospodinjstev. Pletarstvo je bilo v tem okolju izrazito domača dejavnost, ki je služila za potrebe posamičnih gospodinjstev, pa tudi za prodajo v domačem okolju. Zaposleni material, ki ga potrebujejo, nabirajo na poljih in v močvirnih predelih širšega območja Dólinskega (dolnji del Prekmurja). Veščin pletenja se učijo od različnih mojstrov in se udeležujejo delavnic, kjer si medsebojno izmenjujejo pletarska znanja in izkušnje. Glede na vrsto gradiva v Pomelaju izdelujejo pletarske izdelke iz koruznega ličja (»bilja«) (košarice, cekarji, torbe, okrasni izdelki, lasne sponke, podlage, natikači, podstavki, pogrinjki), vrbovih šib (košarice, košare, večje košare z ročaji (»korble«), pladnji, okrasni izdelki) ter iz slame (okrasni izdelki). Večina njihovih izdelkov nosi certifikat Art&Craft, ki ga podeljuje Obrtna zbornica Slovenije. Zadruga je vpisana v register izvajalcev priprav in potrjevanj nacionalnih poklicnih kvalifikacij za pletarja/ pletarko. Zaposleni rokodelci in rokodelke svoja znanja pletarstva posredujejo na delavnicah in prikazih v prostorih zadruge ali na terenu (na sejmih, lokalnih dogodkih, v šolah, prostorih društev), tako doma kot v tujini. S svojimi znanji sodelujejo tudi z različnimi oblikovalci, s katerimi razvijajo sodobne izdelke, ki nastanejo s prepletom tradicionalnih znanj in pridihom sodobnosti«.

Slovenski etnografski muzej od leta 2011 po sklepu Ministrstva za kulturo prevzema naloge in obveznosti Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine. Koordinator med drugim identificira, dokumentira, preučuje, vrednoti in interpretira nesnovno dediščino ter usklajuje in samostojno predlaga vpis nesnovne dediščine v register. Vpis rokodelske dejavnosti Pomelaja pod enoto pletarstva v Registru nesnovne kulturne dediščine je opravilo Ministrstvo za kulturo.