Revščina postaja vedno bolj pereč problem današnjega časa, ki kljub navideznemu blagostanju in blišču v okolju, kaže tudi drugo plat, kjer si precejšnja skupina ljudi vedno težje zagotavlja osnovne življenjske potrebe. Problem revščine in tudi prikrite revščine smo vedno bolj priča tudi na podeželju, kjer kljub temu, da ima družina hišo in obhišnico vedno težje živi, šola otoke, si zagotavlja osnovne potrebe za življenje. Pomurski podeželski prostor je specifičen tudi z vidika manjših kmetij ( 3- 5 ha) saj se le-te ne morejo več obdržati v klasičnem sistemu kmetovanja, ker niso konkurenčne veliki kmetijam- posestvom, lastniki pa tako ostajajo brez sredstev za preživetje oz. pridelajo hrano kvečjemu za  svoje potrebe, kar pa še zdaleč ni dovolj za dostojno življenje današnjega človeka. Poleg velike brezposelnosti, kateri smo danes priča je v Sloveniji je bilo v mesecu novembru 2009 prijavljenih 95,446 brezposelnih oseb, od tega pa v Pomurju oz. na OS Murska Sobota  10,720 oseb, kar predstavlja 11,2% vseh brezposelnih oseb v Sloveniji. Predvidevamo, da je še vsaj 1/3 žensk, ki živi na podeželju podzaposlena in je še v slabšem položaju kot brezposelni. V Sloveniji je bilo 2007 prejemnikov socialne pomoči na tisoč prebivalcev 41,0, v Pomurju pa 74,52, kar pa se je v zadnjem času še drastično povečalo, predvsem zaradi stečaja velikega tekstilnega podjetja Mura in mesne indistrije Pomurka.

Osebe s socialnega roba se težko vključujejo v aktivnosti, ne prepoznavajo priložnosti v okolju, nimajo dovolj infromacij, istočasno pa  se sramujejo svojega položaja in se še dodatno zapirajo v svoje okolje, ne komunicirajo z okoljem in s tem še bolj tonejo v reščino in posledično tudi vedno  bolj postajajo izključeni iz toka življenja.

V okviru projekta in projektnih aktivnosti želimo predvsem populacijo  težje zaposljivih brezposlenih in podzaposlenih žensk, katerim so se pridružile v jeseni 2009 še bivše delavke MURE preko delavnic, srečanj, svetovanj  na področju naravne in kulturne dediščine praktično predstaviti možnosti za premostitev stisk, izhoda iz praga revščine s potenciali okolja in njihovi lastnimi znanji, spretnostmi.

Dolgo letne izkušnje na področju dela s težje zaposljivi brezposlenimi in podzaposlenimi osebami nam pokažejo določene karakateristike ciljne skupine. Za ciljno skupino je značilno, da se zaradi finančne stiske zapira vase, se ne družijo, ne obiskujejo kulturnih dogodkov, kar posledično privede do pomanjkanja informacij in do nezainteresiranosti, da bi svoj položaj izboljšali (nič se ne splača; neprepoznavanje svojih potencialov). Druge značilnosti  so: nizka izobrazba, nizka  lastna samopodoba, tradicionalna miselnost- stereotipi (podjetništvo ni za ženske, sem prestar/prestara za izobraževanje, družinske posebnosti, ki se vlečejo iz roda v rod…), kar pa samo še otežuje  situacijo teh ljudi  za izhod iz “tradicionalni okvirjev” in nenazadnje tudi iz revščine in socialne izključenosti. Na življenje posameznika ali določene skupine prebivalstva – v našem primeru podeželskega prebivalstva – namreč vpliva tako ožje (družina, šola, socialna mreža), kot širše okolje (socialni, okoljski, ekonomski in kulturni dejavniki) in šele s prepletanjem vseh teh dejavnikov lahko govorimo o določenem načinu življenja in sprejemanja okolja posameznika. Z motivacijskim pristopom in konkretno pomočjo pa osebam iz socialnega roba lahko pomagamo pri reševanju njihove stiske in posledično jim utremo pot iz revščine in socialne izključenosti. Spretosti, znanja, izkušnje, ki jih imajo osebe iz ciljne skupine so njihova priložnost, ki jih ob podpori, ki jim jo želimo v okviru projketa ponuditi, da izstopijo iz socialne izključenosti in najdejo pot za izhod iz svoje stiske, revščine.

V okviru krajših motivacijskih delavnic, usposabljanj, svetovanj, individualne  podpore tako na področju rokodelstva, ki je atribut podeželskega prebivalstva, kulinarike, trženja viškov kmetijskih produktov,  ki nenazadnje nastajajo  tudi na manjših kmetijah, osnovnih računalniških znanj so lahko (samo)zaposlitvena priložnost, priložnost za registracijo dejavnosti v najbolj osnovnih statusnih oblikah (osebno dopolnilno delo), možnost za  pridobivanje oz. povečanja dohodka za posameznika oz. tudi družino.

Pričakujemo, da bomo glede na izkušnje pri delu s ciljnimi skupinami lahko skupini težje zaposljivih brezposelnih in podzaposlenih, zaposlenim z najnižjimi osebnimi dohodki pomagali  izstopiti ali jim vsaj nakazati možnosti za izhod iz nastale  situacije s vsestranskim pristopom, ki bo udeležencem programa nudil poleg informacij o možnostih, priložnostih v okolju tudi manjkajoča praktična znanja (kako  legalno prodati viške kmetije, kako registrirati katero od rokodelskih dejavnosti, kje pridobiti informacije, kako se sočim z birokracijo pri dejavnostih ipd.)

Aktivnosti bodo potekale s celovitim pristopom, glede na potrebe posamezne vključene osebe tako na področju motivacije, pridobivanja manjkajočih znanj, pomoči in svetovanja pri registraciji npr. osebnega dopolnilnega dela, ki omogoča  tudi legalo trženje rokodelskih izdelkov in nudenja različnih storitev v okviru katerih si osebe iz ciljne skupine lahko povečajo svoje prihodke. Podpore bodo deležni tudi v trženjskem smislu, saj se bodo lahko vključili v kooperacijsko mrežo zadruge, ki jim omogoča razvoj, izobraževanje, usposabljanja in seveda tudi odkup in prodajo njihovih produktov  za katere bomo v času izvajanja projekta tudi uredili potrebne  dokumente, registracije tudi po zaključku projekta in projektnih aktivnosti.  Z aktivnostmi projekta želimo pri ciljni skupini povečati oz. obuditi njihove potenciale v smislu, da postanejo orodje za izhod iz njihove stiske, dvigniti njihovo lastno samopodobo jih animirati in vključiti  v različne aktivnosti v lokalnem  okolju z namenom, da izstopijo iz revščine in socialne izključenosti. V okviru projekta bi radi organzirali tudi oglede dobrih praks v okolju za udeležence iz ciljne skupine z namenom, da  v okolju vidijo primere, kako so posamezniki iz podobne situacije kot sami izhajajo izstopili, da jim le-ti predstavijo svojo pot in izkušnje pri premagovanju svoje stiske. Aktivnosti projekta in rezultate (rokodelske izdelke, način dela, produkte kmetij,…)  bomo predstavili na  stojnici na dogodki v okolju z namenom ozaveščnja ljudi  o problemu revščine in socialne izključenosti ranjljivih ciljnih skupin in nakazati možnosti za premostitev težav in kje, kako najti možnosti za izhod iz  socialno – ekonomske stiske. Predstavlejni bodo tudi izdelki, produkti, ki jih bodo izdelali, pripravili udeleženci na delavnicah.

 Aktivnosti v projektu

  1. Informacijsko motivacijske aktivnosti so namenjene informiranju širše javnosti o projketu in projektnih aktivnostih ter naboru udeležencev za vključevanje v projektne aktivnosti.
  2. Praktične delavnice – Glede na interese udeležencev se bodo lahko vključevali v aktivne delavnice, ki bodo potekale različno dolgo od 5 do 30 dni. V katero od delavnic se bodo udeleženci vključevali je odvisno od njihovih znanj, spretnosti, in interesa, kaj želijo v okviru usposabljanja pridobiti (nadgraditi znanja, osvojiti nova znanja, utrditi že pridobljene spretnosti ipd.).
  3. Svetovalna dejavnost – V okviru projekta bomo 1x na teden organizirali svetovalni kotiček za vse udeležence programa in tudi ostale iz ciljne skupine, ki bodo iskali pomoč, informacije za rešitev svoje situacije. V okviru individualnega dela bomo udeležencem poskušali pomagati oblikovati lastne cilje, jim pomagati pridobivati potrebne informacije npr.
  4. Ogledi dobrih praks – Skupen ogled dobrih praks v okolju (od kulturnih dogodkov, podjetniških priložnosti oseb s podobno izhodiščno situacijo kot udeleženci projekta, naravne in kulturne znamenitosti v okolju…) je aktivnost, ki bo na slikoviti način pripomogla k pozitivnemu pristopu razmišljanja udeležencev o priložnostih v okolju in nenazadnje bo za marsikoga to tudi ena od redkih priložnosti, da si na voden način ogledajo različne dogodke v okolju (razstavo, predstavo, podejtniško priložnost, naravno in kulturno znamenitost ipd).  V aktivnost bomo vključili tudi ustanove, ki se drugače ne ukvarjajo s to vrstnimi vprašanji npr. muzeji, kulturni domovi, knjižnice, galerije ipd. Z aktivnostmi  ogleda bomo udeležencem glede na naše izkušnje obogatili njihov vsakdanj.
  5. Promocija – Namen promocije je širjenje informacij o izvajanju in rezultatih projekta na lokalni, regionalni in nacionalni ravni,  prepoznavnost projekta med podeželskim prebivalstvom, vzpodbujanje lokalnih skupnosti in razvojnih subjektov za projekt in širitev rezultatov  projekta v druga podeželska področja. V okviru promocijskih aktivnostih bo izdelana informacijska zloženka o projektu, sam potek izvajanja projekta pa bo predstavljen v sredstvih javnega obveščanja, na lokalnih CATV ter neposredno ob raznih dogodkih in projektnih aktivnostih na stojnicah, kjer bomo tudi predstavili rezultate – izdelke (kulinarične, rokodelske, zapise udeležencev ipd.)

 V okviru projekta Podeželje – moja priložnost smo izvajali različne planirane aktivnosti, in sicer:

1. Informacijsko motivacijske aktivnosti v okviru katerih smo informirali širšo javnost o projektu in projektnih aktivnostih, ki se nanašajo na ozaveščanje prebivalstva o problemu revščine in socialne izključenosti. V okviru motivacijskih aktivnosti smo pridobivali tudi udeležence za vključevanje v projektne aktivnosti.

Motivacijske aktivnosti so potekala na različne načine od samega informiranja in motiviranja preko motivacijskih delavnicna, na domači spletni strani, preko CATV, oglasnih desk, predstavitev na stojnicah ob različnih dogodkih in prireditvah v  lokalnem kot tudi širšem okolju. V ta namen smo pripravili tudi zloženko, ki smo jo delili na raznih prireditvah, dosegljiva pa je tudi na sedežu zadruge in pri naših poslovnih partnerjih in na domači spletni strani. Za promocijske namene smo uporabili tudi zloženke, plakate, ki smo jih v okviru evropskega leta boja proti revščini in socialni izključenosti prejeli s strani MDDSZ.

2. Praktične delavnice

Praktične delavnice smo vsebinsko oblikovali glede na interese udeležencev, saj jim tako najlažje približamo tudi pomen vseživljenjskega učenja in jim podamo znanja, spretnosti, izkušnje na tistih področjih, ki jih potrebujejo in jih zanimajo.

Izvedli smo  6 pet dnevnih delavnic in sicer:

  • v času izvajanja  projekta Podeželje – moja priložnost smo izvedli štiri 5 dnevne rokodelske delavnice  »To znam naučil se bom«, ki so se izvajale od marca  do prvih dni v juniju. Poudarek je bil predvsem na rokodelstvu,  spoznavanju rokodelskih izdelkov, uvajanje v pletenje iz ličja in s tem tudi preizkus ročnih spretnost ter izdelavi enostavnih izdelkov iz ličja. Udeleženci so pa imeli prav tako osnove računalništva , kot  orodje za delo oz. komunikacijo in kako  poiskati informacije na spletu. V času izvajanja delavnice so imeli udeleženci možnost svetovanja in individualne obravnave oz. za določene teme pa so se dogovorili za termin.
  •  in dve  delavnici na temo kulinarike  »Zdrava  in doma pridelana in predelana hrana«, ki se je izvajala maja- julija. Poudarek je bil na kulinariki, seznanitev s sistemom HACCP,  pridelavi na vrtu, dišavnice, zelišča, prenašanje  svojega znanja na druge, saj je področje kulinarike dobra tema za pogovore, izmenjave in je nenazadnje področje, ki ima veliko posebnosti prav zaradi individualnih okusov, pristopov, različnih  receptur, skratka tema, ki ima veliko možnosti za pogovore, povezave kar pa je pri tej ciljni skupini velikega pomena.

Izvedli smo 2 petnajstdnevni delavnici:

  • »Tudi z rokodelstvom se da kaj pridobiti«, kjer  so poleg notranjih mentorjev sodelovali še zunanji mentorji.  Delavnica je potekala v mesecu maju. Udeležence smo na delavnicah spodbujali predvsem njihovo kreativnost in nadgrajevali rokodelska znanja.
  • »Domača kulinarika« je petnajst dnevna kulinaričnadelavnica, ki je potekala v mesecu avgustu. Udeleženci so bili seznanjeni s shranjevanjem shrankov iz domačih vrtov in sadovnjakov in so to praktično preizkusili, dotaknili pasmo se tudi pridelave, uporabe zaščitnih sredstev, semen, avtohtonih vrst zelenjave, žit in poljščin nasploh.

Izvedli smo eno trideset dnevno rokodelsko delavnico, ki je bila nadgradnja ostalih rokodelskih delavnic, potekala je v mesecu juniju in juliju. Poleg rokodelstva so bili udeleženci seznanjeni še s podjetniškimi vsebinami, del delavnic oz. določene teme so glede na vsebine izvajali tudi zunanji izvajalci, mentorji.

3. Svetovalna dejavnost V okviru projekta in projektnih aktivnosti smo glede na izkušnje dela s ciljno skupino organizirali svetovalni kotiček v katerega so
se lahko posluževali tako udeleženci delavnic kot tudi drugi iz ciljne skupine.

4. Ogledi dobrih praks

Program ogleda dobrih praks smo oblikovali skupno, kjer smo vključili naravne, kulturne kot tudi podjetniške primere  v drugi regiji z namenom, da udeleženci začutijo priložnosti, ki jim ponuja njihovo okolje v domači regiji.  Zelo lepo je bilo predstavljeno kot primer povezovanja večih generacij, različnih stanov, dejavnosti na enem mestu Rusova domačija, kjer je del priročne prodajalne in tudi zunanje infrastrukture (hlevi, domače živali, orodja, kmečki pripomočki …) predstavila članica društva, ki ima samo 2% vida. Nenazadnje je pri vseh primerih, ki smo si jih ogledali  bil povsod prisoten podjetniški duh, saj tudi pri samih Rokovnjačih, ki smo jih doživeli kot primer, kako mlade vključiti v aktivnosti društev, obšolskih dejavnosti v  in nenazadnje tudi v promocijo kraja v povezavi s turizmom. Pri kmečkih ženah v Dolu pri Ljubljani pa smo bili priča povezanosti članic in članov društva, vedno novega vključevanja članov v društvo,  medgeneracijskega učenja, ki je prispevalo k podjetnosti članov, da so se nekateri med njimi tudi odločili za registracije dejavnosti. Največja prednost, ki jo člani vidijo je v tem, da se srečujejo, da se v primeru stisk  ( brezposelnost, družinske težave, bolezen…) ljudje imajo na koga opreti, si znajo najti pomoč, si med sabo pomagajo,učijo..) nenazadnje pa so to vrednote, ki v današnjem času niso prav pogoste in nemalokrat se izkaže, da že pogovor veliko pripomore  k pozitivnemu razmišljanju »obupanca«. Udeleženci ogledov dobrih praks so bili nad videnim in predstavljenim zelo navdušeni.

Dodatne informacije dobite v:

ZRP Pomelaj, z.o.o.
Masla Polana 103,
9225 Velika Polana
02  573 70 36
pomelaj@siol.net

Kontaktna oseba: Dragica Horvat

ter na spletni strani:

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska.

Z izborom opcije "strinjam se" se strinjate z uporabo piškotkov. V primeru nestrinjanja izberite opcijo "ne strinjam se".Več o tem